“Z novim letom nisem ravno polna energije in nimam novega zanosa za delo. Loteva se me malodušje. Izgorevam. Počasi, a vztrajno. Dogaja se mi, da težko vstanem iz postelje. Dan pred ponedeljkom sem živčna in razdražljiva, Občutek imam, da šef ne vidi mojega doprinosa k podjetju. Nisem nagrajena, pohvaljena in ne rastem. Kot bi se počasi utapljala. In vse težje je.”
Tako mi je svoje občutenje opisala ena od klientk. Je pa tega zadnje čase zelo veliko pa vendar tej temi ne posvečamo dovolj pozornosti.
Zato sem se začela izobraževati o izgorelosti.
Veste kaj so najpogostejši vzroki za izgorelost:
– Delovna obremenjenost.
– Doživljanje, da ima posameznik premalo nadzora.
– Odsotnost nagrad in prepoznavanja.
– Slabi odnosi.
– Odsotnost pravičnosti.
– Neujemanje v vrednotah.
Zmotno mislimo, da je to zgolj težava posameznika in da jo mora rešiti sami. V resnici je to organizacijski problem.
Vodja naj bi bil v proces vpleten in pomagal zaposlenemu, da si opomore. Prav tako je potrebno premisliti kakšno vlogo ima organizacija pri tem.
Tako kot pri ostalih težavah s katerimi se soočamo v življenju … včasih ni dovolj, da spremenimo samo en del celote. Včasih se mora spremeniti celota, da tudi posamezni deli uspevajo.
Iz takšnega stanja se ne pride takoj. Včasih je potrebno malo več energije in časa, da si opomoremo.
Eden od razlogov zakaj ljudje izgorevajo je tudi pomanjkanje nadzora. Vodje lahko mikomenedžirajo in pretirano nadzorujejo in tako pustijo malo prostora, da se zaposleni sami odločajo kako bodo kakšno stvar naredili.
V redu je, da vodja pove KAJ želi, da se naredi … KAKO bo kaj narejeno oziroma na kakšen način pa prepustijo zaposlenim.