Konflikt z osebo, ki vam razlaga svoje težave? 

Se vam je že zgodilo, da ste imeli konflikt z nekom, ker vam je oseba razlagala svoje težave? 
Poglejte ta primer!

Anja in Mija sta sodelavki v isti pisarni.

Anja je pridna delavka in dela v HR službi že nekaj let. Naredi vse naloge, ki jih dobi. Včasih ostaja dlje časa v službi. Rada kaže, da ima veliko dela. S tem se včasih tudi “pohvali”. Doma ima družino, vendar zaradi obilice dela, jo včasih postavi na stranski tir. Z možem se zato skregata. 

Mija v istem podjetju opravlja pravniška dela že nekaj časa. Rada pomaga in priskoči na pomoč, čeprav ji ni treba. Je zelo dobra poslušalka. Skrbna in empatična, Hudo ji je, če drugi trpijo.

Anja včasih Miji razlaga, koliko dela ima. Da je bila prejšnji dan do pozne ure v službi in da jo je potem doma pričakal jezni mož. Da je čez vikend odnesla stvari domov za narediti in tako zamudila prijeten sončen vikend z otrokoma. Da ji je direktor zopet prinesel nove naloge in da ne ve, kako bo to naredila.

Mija želi pomagati. Ko Anja pove, kaj jo teži, Mija ponudi rešitev. Vendar Anja teh rešitev ne sprejema.

Anja: “imam ogromno dela … včeraj sem delala do polnoči”
Mija: “zakaj pa ne bi direktorju rekla, da ne moreš prevzeti te naloge, ker je preveč?”
Anja: “ja, ampak, potem bo mislil, da se izogibam delu”
Mija: “pa mu razložiš, da ne zmoreš”
Anja: “ja, ampak, potem bo to delo ostalo”
Mija: “bo delo prerazporedil”
Anja: “ja, ampak, potem bo mislil, da nisem sposobna in se bom počutila slabo”

Kot vidite, vzorec kaže, da Mija ne bo mogla doseči tega, da Anja začne aktivno reševati svoje težave. Zakaj? Ker Anja ni zainteresirana za to.

Ker Mija vloži trud in želi pomagati, kasneje pa je jezna, ker Anja te pomoč ine sprejema, lahko pride do konflikta.

Anja je v tem primeru psihološka žrtev. Ima vse možnosti, da nekaj spremeni, pa vendar se odloči ne narediti ničesar.

Mija pa se zaplete v to igro, ker želi pomagati.

Kako se takšnim igram izognemo?

– ne odpisujemo sposobnosti drugih, da lahko rešijo svoje težave … Mija je želela pomagati, a pri tem pozabila, da je Anja odrasla oseba in sposobna reševati svoje probleme. 
– ne ponujamo rešitev, če za to nismo zaprošeni, ali če ne sklenemo dogovora, da bomo dali nasvet; dogovor lahko preprosto sklenemo tako, da vprašamo sogovornika: “Te zanima moje mnenje?”
– vprašamo sogovornika, kaj bi želel od nas oziroma, kako lahko pomagamo.
– če imamo dober odnos, lahko sogovornika izzovemo: “opazila sem, da zelo veliko govoriš o svojih težavah, malo pa o rešitvah. Kako to?”

 

Poznate tudi vi kakšen podoben primer? 
Ste bili tudi vi v podobni situaciji? 

 

Rada bi slišala vašo izkušnjo. Napišite jo TUKAJ.

Pogovor sodelavki