Upravljanje s spremembami

Spremembe so v današnjem svetu stalnica. Razvoj je vse hitrejši. Z zadržanostjo gledamo kaj vse bo prinesla umetna inteligenca .

Zato je sposobnost prilagajanja in fleksibilnosti včasih ključna za naš osebni in poklicni. 
uspeh. 
Spremembe pa so kljub naši pripravljenosti, da se prilagodimo, lahko stresne. V nas sprožijo odpor, strah in negotovost.

Prav to pa je lahko priložnost za rast.

Kaj se z nami zgodi, ko nastopijo spremembe, poglejmo v Krivulji kompetenc, ki sem jo povzela po Julie Hay. Če poznate 5 stopenj žalovanja, vam bo tale krivulja takoj jasna.

Ko pride do spremembe, recimo, da se zamenja lastnik podjetja, sodelavec odide, nekdo napreduje itd., najprej nastopi faza  imobilizacije. Otrpnemo in se ustavimo za trenutek. Mogoče nastopi šok ali presenečenje. Opazimo, da se je zgodila sprememba.

Nato sledi faza zanikanja. Začnemo se pretvarjati, kot da se nič ni zgodilo in delamo naprej. Drugi mogoče opazijo, da smo distancirani in odrezani od čustev. Lahko se čudijo naši ravnodušnosti.

Potem nastopi frustracija, ker vemo, da se moramo spremeniti, pridobiti nove kompetence … a ne vemo kako.

Sledi faza sprejemanja. Sprejmemo, da se je zgodila sprememba in da bomo morali razvijati nove kompetence. Npr. če je odšel sodelavec, s katerim smo si delili delo, bomo verjetno prevzeli tudi nekatere njegove naloge, s tem pa pridejo tudi nove odgovornosti, učenje novih kompetenc in pridobivanje novega znanja. V tej fazi raziskujemo, kaj vse potrebujemo, da spremembo premostimo.

V peti fazi razvijamo kompetence, ki nam manjkajo. To se lahko zgodi tako, da sami pridobivamo znanja, lahko pa pri tem dobimo pomoč.

V šesti fazi naučene kompetence uporabljamo v praksi in jih integriramo v svoje življenje in delo.

Sedma faza je zaključek procesa sprejemanja spremembe. Sprememba se je integrirala v naše življenje in delo, da “skoraj” več ni opaziti, da se je sprememba zgodila.

Kako dolgo se zadržite v določeni fazi, je odvisno od vas.

V kateri fazi ste trenutno?
Kaj vse je potrebno še narediti, da pridete v naslednjo fazo in celoten cikel zaključite?

Komentirajte TUKAJ.

Change management

Preberi več

Kako delegirati naloge?

Učinkovito delegiranje je ključna veščina, ki vodjem omogoča, da dosežejo večji uspeh in pozitivno vplivajo na svoje ekipe.
S strateškim razdeljevanjem nalog, ne razbremenimo le svoje delovne obveznosti, temveč tudi omogočimo članom ekipe, da rastejo, prispevajo in prevzamejo odgovornost za svoje delo.

Zelo pogosto pa dobim vprašanje … katere naloge delegirati?

V nadaljevanju navajam nekaj nalog, vendar pa je odvisno od vašega delovnega mesta, katere naloge lahko delegirate.

Učinkovito delegiranje vključuje tudi premišljeno upoštevanje posameznikovih spretnosti, interesov, časovne razpoložljivosti itd.

Ne pozabite, z delegiranjem ne optimiziramo le lastne uspešnosti, temveč tudi ustvarjamo priložnosti za druge, da zasijejo.

Rada bi slišala vaše misli in izkušnje. 
Kako ste učinkovito razdelili naloge, da bi opolnomočili člane svoje ekipe?

John Maxwell citat

Preberi več

Kakšna je razlika med mikromenedžiranjem in delegiranjem (dodeljevanjem nalog)?

Delegiranje je predajanje nalog, pravic in avtoritete nekomu, ki nalogo opravi za nas.

Mikromenedžiranje pa je skrajen nadzor nad delom in odločanjem zaposlenih, ki je pretirano in običajno nezdravo za običajen deloven odnos.

Kaže se v:

Če se zavedate, da mikroupravljate in želite to razrešiti, je tukaj nekaj korakov, s katerimi lahko to popravite:

Ne pozabite, da je za spremembo mikromenedžerskih nagnjenj potreben čas in trud.
Bodite potrpežljivi do sebe in svoje ekipe pri prehodu na bolj spodbuden slog vodenja.

George Patton Queote

Preberi več