Z vami bi rada delila zanimivo zgodbo. V ekipi 4 sodelavk je šla ena na porodniško. Nadomestila jo je oseba, ki podobno delo še ni opravljala. V bistvu je bila do takrat zaposlena na čisto drugih področjih, zato se je morala na novem delovnem mestu zelo veliko stvari naučiti. To zanjo ni bilo lahko: novo okolje, nove naloge, nova terminologija … Naletela je tudi na nerazumevanje sodelavk. Ena sodelavka je bila zelo kritična, češ, minilo je že dovolj časa, da bi te stvari že morala obvladati. Druga je menila, da to delo sploh ni zanjo. Le ena sodelavka jo je podprla in je bila mnenja, da se bo že naučila. Mogoče bo trajalo dlje časa, a vsekakor bo naloge lahko opravljala samostojno. Namesto, da jo je kritizirala, ji je pomagala. Nalog ni opravila namesto nje, ampak ji pokazala kako in ji nato prepustila, da dela naprej.
Prvi dve sodelavki sta primer “fixed mindseta” ali omejene mislenosti. Njuno stališče je jasno. Mislita, da nova sodelavka novega delovnega mesta ne bo obvladala. Dosegla je vse, kar je lahko in ne more več napredovati, ker ne zmore. Medtem, ko je zadnja sodelavka pokazala, da ima “growth mindset” ali miselnost rasti. Ta predstavlja miselnost, da četudi še nekaj ne vemo, še ne pomeni, da se ne moremo naučiti.
Res je, da je veliko odvisno tudi od osebe, ki se uči, a tukaj sem želela pokazati, da je pomembno ustvariti spodbudno okolje, kjer se podpira rast in razvoj. Nova zaposlena bo lažje dosegla avtonomijo, če bo imela podporo. Naloga vodje je, da ustvari spodbudno okolje, kjer je rast mogoča. Tiste, ki v to ne verjamejo pa spodbuditi, da tako razmišljajo.
