Govora o umetni inteligenci sem že zelo naveličana.
Predvsem s tehničnega vidika, ko se pogovarjamo o tem, kakšne spremembe bo prinesla.
V resnici to morda vedo tisti, ki umetno inteligenco razvijajo in z njo delajo na precej naprednejših ravneh.
Moja uporaba AI je še vedno na ravni chatbota, ki mi med drugim pomaga popravljati slovnične napake.
Je pa nekaj, kar se mi zdi pri vseh teh spremembah izjemno pomembno.
Človeški oziroma psihološki vidik.
Kaj bo z mojim delovnim mestom?
Nekatera podjetja in zaposlene, predvsem v tehnološkem sektorju, je resnično strah, kaj bo razvoj umetne inteligence pomenil za njihova delovna mesta.
AI že intenzivno uporabljajo pri svojem delu in vidijo, kako hitro napreduje. Naloge, za katere so v preteklosti potrebovali mesece ali celo leta, lahko danes v določenih primerih opravijo bistveno hitreje.
Tudi posamezniki lahko danes s pomočjo AI razvijajo aplikacije, za katere bi v preteklosti potrebovali precej več časa in razvojnih virov.
In seveda je te ljudi strah, kaj se bo zgodilo z njihovimi delovnimi mesti.
Če je njihovo znanje vezano predvsem na določeno področje, se upravičeno sprašujejo, kaj bodo počeli v prihodnosti.
Kaj bo sploh še njihovo delo?
Bodo še potrebni?
In o tem po mojem mnenju govorimo premalo.
Prilagodljivost postaja ena ključnih kompetenc
Mladi se tega že nekoliko zavedajo. Zato se izobražujejo, ne stavijo samo na eno kompetenco, ampak želijo razvijati različna znanja in spretnosti.
Od podjetij pričakujejo možnosti za izobraževanje in razvoj. Želijo biti prilagodljivi, da bodo lahko po potrebi prešli na druga delovna mesta ali prevzeli drugačne naloge.
In prav prilagodljivost vidim kot enega ključnih odgovorov na spremembe, ki prihajajo.
Vztrajanje pri enakih načinih dela, medtem ko se svet in tehnologija spreminjata, nas lahko pripelje v velike težave.
Kako pomembna je prilagodljivost, smo lahko videli že med epidemijo covida-19.
Ko so se čez noč zaprle trgovine in ustavile številne dejavnosti, so se podjetja znašla pred povsem novo situacijo. Nekatera se niso uspela prilagoditi in niso preživela, druga pa so poiskala nove načine poslovanja.
Spomnimo se samo trgovcev, ki pred epidemijo niso imeli spletne trgovine, nato pa so v zelo kratkem času vzpostavili spletno prodajo in tako lahko nadaljevali svoje poslovanje.
Seveda prilagodljivost ni bila edini dejavnik, ki je odločal o preživetju podjetij, je pa bila zagotovo pomembna.
In prav to je lekcija, ki jo lahko prenesemo tudi na razvoj umetne inteligence. Ne moremo vedno predvideti, kakšne spremembe prihajajo, lahko pa razvijamo sposobnost, da se nanje odzovemo.
Vztrajanje pri enakih načinih dela, medtem ko se svet in tehnologija spreminjata, nas lahko pripelje v velike težave.
Tudi v naravi vidimo, kako pomembna je sposobnost prilagajanja spremembam. Verjamem, da bo podobno tudi pri razvoju umetne inteligence.
Tehnološke spremembe zahtevajo tudi človeško podporo
Ko je ljudi strah, ni dovolj, da jim samo povemo, naj se prilagodijo.
Z njimi se je treba pogovarjati, jih poslušati, razumeti njihove skrbi in jim pomagati pri soočanju z negotovostjo.
Živimo v svetu, ki je vse bolj nepredvidljiv, in povsem razumljivo je, da nas je prihodnosti včasih strah.
Zato verjamem, da bodo v ospredje vse bolj prihajale mehke veščine: komunikacija, poslušanje, odnosi, zaupanje in sposobnost sodelovanja.
AI bo morda prevzel velik del operativnega dela, vendar to ne pomeni, da lahko v celoti nadomesti človeka.
Še vedno bomo ljudje tisti, ki bomo, vsaj upam, z umetno inteligenco upravljali, jo usmerjali in nadzorovali.
Kakšna je pri tem vloga vodij?
Vodje bodo morali še bolj razvijati svoje mehke veščine in načine dela z ljudmi.
Ne bo dovolj zgolj uvajanje novih tehnologij in spodbujanje zaposlenih k večji učinkovitosti.
Pomembno bo tudi, kako bodo zaposlene podpirali pri spremembah, se z njimi pogovarjali o njihovih skrbeh ter jim pomagali razvijati prilagodljivost in samozaupanje.
Kajti tehnološke spremembe niso samo tehnološki izziv. So tudi izziv za ljudi in njihovo sposobnost soočanja z negotovostjo.
In prav tukaj bodo imeli vodje izjemno pomembno vlogo.
Kako pa vi razvijate svojo sposobnost prilagajanja velikim spremembam, ki prihajajo?
Sem dr. Marijeta Kobetič, certificirana coachinja in svetovalka z mednarodnimi akreditacijami EMCC (EIA Practitioner) ter ICF (ACC, ACTC). Specializirana sem za razvoj vodstvenih kompetenc, svetovanje vodjem in podporo organizacijam pri gradnji sodobne vodstvene kulture. V podjetjih izvajam individualni in timski coaching ter razvojne programe ter delavnice za krepitev vodstvenih veščin in učinkovitega vodenja. Sem doktorica znanosti s področja pedagogike in transakcijska analitičarka – svetovalka (Transactional Analyst – Counsellor). Predavam na Fakulteti za uporabne družbene študije.
Za več info pokličite na 040 860 037 ali pišite na marijeta@pisanapreslica.si