Ste že kdaj bili jezni?
Seveda ste. Tudi jaz in to pred kratkim. Z vami bi rada delila osebno zgodbo. Zato, ker je to del mojega procesa. Tako rastem. In prav je, da rastete z mano.
Imela sem konflikt s svojo mentorico. Že dlje časa sem nezadovoljna. Obiskujem izobraževanje, kjer prihajajo vedno novi ljudje. Predavateljica se seveda mora temu prilagoditi, kar razumem. Novim je treba stvari razložit, mi, ki pa to že poznamo slišimo ponovno. Kar ni nič narobe. Se znanje utrdi. Priznam pa, da me utrudi, če je to pogosto.
Teorija mi je že precej poznana oziroma zelo veliko sama študiram in se učim v popoldanskih urah ali čez vikend. Zelo veliko dam na teorijo. Na izobraževalnih delavnicah sem začutila, da ne potrebujem več teorije, ampak potrebujem trening. Trening kako izvajati svetovanja. Nisem začetnica, a ker stremim k temu, da sem dobra v tem kar delam, želim še vaditi. In tega na tem izobraževanju ni. Kar je tudi ok. Saj ni problem v izobraževanju. Tako je zastavljeno, tako ustreza marsikomu. Meni več ne.
Pa nisem znala nekako priti iz tega. Ker čutim, da še potrebujem znanje oziroma trening, vztrajam oziroma sem vztrajala, čeprav mi oblika dela ne ustreza več.
In zato sem bila zadnje mesece jezna na mentorico. Pa tega nisem izrazila. Mogoče mi je bilo težko povedati, pa sem zato raje se zatikala ob nepomembne stvari. V ozadju pa je bilo ogromno nezadovoljstvo in nezadovoljene potrebe.
Dokler ni prišlo do konflikta in je tista zadeva, ki me je v ozadju mučila, prišla na dan.
Z mentorico sva sedaj ok. Se bova o zadevi še pogovorili, mene pa čaka odločitev kaj narediti. Če bi že prej to naslovila, mogoče ne bi prišlo do konflikta.
Odločitev je včasih težka, vendar je slabše čakati in biti nezadovoljen.
Verjetno se tudi nisem poslušala. V sebi sem čutila, da potrebujem več treninga pa se nisem angažirala, da bi si poiskala kje drugje kakšen drug način dela.
Na koncu je le vse dobro. Z mentorico bova zadevo rešili, jaz pa si bom morala zastaviti nov cilj in nato na podlagi tega poiskati ustrezno rešitev. Bo težko? Bo. Vendar se ne bojim novih izzivov. Je pa težko priti iz zone ugodja. Na tem izobraževanju sem že 4 leta. V tem času zrasteš, se spremeniš. Težko pa je zapustiti znane okvirje.
Ne dolgo nazaj sem slišala enega govornika, ki je rekel, da je uspeh težak … zakaj, ker je potrebno delati. OK, pa zavihajmo rokave.