Ob današnjem dnevu žena razmišljam o spoštovanju in samospoštovanju.
Zmotno mislimo, da ko nekoga spoštujemo, spoštujemo celega človeka.
Ko govorimo o spoštovanju, govorimo o tem, da cenimo nekatere lastnosti, ki jih ima drugi.
Zato se lahko zgodi, da nekoga ne maramo pa kljub temu cenimo neko lastnost, ki jo ima, npr. da je oseba trdo dela ali je zelo ljubeča do družine. Prav tako imamo nekoga radi pa nam določene lastnosti na tej osebi niso všeč, npr. da rada grize nohte
Tako tudi ločimo spoštovanje od ljubezni. Pri spoštovanju cenimo nekatere lastnosti, pri ljubezni imamo radi celega človeka.
Kaj pa samospoštovanje?
Samospoštovanje je čutenje do samega sebe, ko cenimo svoje lastnosti, ki jih posedujemo. Samospoštovanje se razlikuje od samoljubezni tako, da pri samospoštovanju cenimo nekatere naše lastnosti, pri samoljubezni pa se imamo radi v celoti.
Nekateri pri sebi ne vidijo ničesar pozitivnega, nekateri se zavedajo svojih pozitivnih lastnosti, vendar jih ne kategorizirajo kot pomembne.
Kako potem razvijati samospoštovanje?
Najprej jih moramo ozavestiti, kar pomeni, da jih je najbolje zapisati na papir. Zato naslednje vprašanje za vse ženske … katere dobre lastnosti poseduješ?
Srečen dan žena